Sledovi življenja na območju Novega Vinodolskega segajo v prazgodovino, o čemer pričajo najdbe iz jame Vlaška peć pri Kozici. Ob morju, v zalivu Lišanj, so ostanki poznoantične trdnjave Lopar, ki je varovala obalno cesto od Tarsatike, današnje Reke, proti Senju.
V 13. stoletju so krški knezi, poznejši Frankopani, gospodarji Vinodola, zgradili grad in utrjeno mesto Novi.
V gradu je bil 6. januarja 1288 napisan Vinodolski zakonik, ki je urejal odnose med knezi in devetimi vinodolskimi občinami. Zapisan je v glagolici in je eden najstarejših pravnih spomenikov, napisanih v hrvaškem jeziku.
Konec 15. stoletja se v Novi preseli sedež Modruške škofije, cerkev sv. Filipa in Jakoba pa postane stolnica.
V 19. stoletju se mesto obrne k morju: leta 1878 so v pristanišču odprli prvo kopališče, leta 1894 pa prvi hotel, Lišanj.
Ozke kamnite ulice in majhni trgi okoli gradu, najlepši ob mraku in poleti, ko jih poživi Okolotorno.
Grad iz 13. stoletja, v katerem je bil napisan Vinodolski zakonik. Danes so v njem mestni muzej, galerija in Narodna čitalnica, ustanovljena leta 1845.
Triladijska cerkev iz 14. stoletja, nekdanja stolnica Modruške škofije, s samostoječim zvonikom, visokim 36 metrov.
V spomin na zakonik, napisan v Novem leta 1288, najbolj znan dokument v zgodovini mesta.
Ostanki poznoantične trdnjave Lopar v zalivu Lišanj in ruševine srednjeveškega mesta Ledenice na hribu nad morjem, s stolpom in cerkvijo sv. Štefana.
Vaš popoln dopust se začne tukaj





