Zgodovina Novega Vinodolskega

Novi Vinodolski je naseljen že od prazgodovine, o čemer pričajo najdbe iz jame Vlaška peć pri Kozici z artefakti iz eneolitika, neolitika, zgodnje bronaste dobe in začetka srednje bronaste dobe. Tu so tudi Rimljani zgradili trdnjavo Lopar, ki so jo po odhodu rimske vojske zasedli Slovani.

Krški knezi so v začetku 13. stoletja s kraljevo darilno listino pridobili Modruš in Vinodol ter zgradili svoj grad in utrjeni Novi Grad.

Leta 1288 je bil tu napisan Vinodolski zakonik, ki ureja odnose novih fevdalnih gospodarjev z devetimi vinodolskimi občinami. Je najstarejše pravno besedilo, napisano v glagoljici v hrvaškem jeziku, in najstarejši pravni spomenik slovanskega juga.

Potem ko so Turki oropali in zažgali modruško in škofovsko palačo, se je sedež modruške ali krbavske škofije preselil v Novi Vinodolski.

Med uskoškimi boji so mesto pogosto napadli Benečani, ki so ga v enem od napadov tudi uničili, ko so izkoristili odsotnost frankopanske vojske, ki se je borila proti Turkom.