Orebić je stoletja živel od morja. Pelješac je bil od 14. stoletja del Dubrovniške republike, kraj pa je ime dobil po pomorski družini Orebić, ki je v 16. stoletju v utrjenem naselju ob obali postavila kaštel. Zlato dobo je Orebić doživel v 19. stoletju: leta 1865 je bilo tu ustanovljeno Pelješko pomorsko društvo, kapitani pa so ob obali gradili prostorne kamnite hiše z vrtovi, polnimi sredozemskih in eksotičnih rastlin, prinesenih s potovanj, ki Orebiću še danes dajejo prepoznavno podobo.
Muzej na Trgu Mimbelli hrani spomine na pomorščake in jadrnice, ki so proslavili Pelješac.
Samostan iz leta 1470 na pečini dva kilometra zahodno od središča. Stoletja je bil orientir pomorščakom: kapitani so ga pozdravljali, frančiškani pa so jim odzdravljali z zvonom. S terase se odpira eden najlepših razgledov na Pelješki kanal in Korčulo.
Ob sprehajalni poti v Orebiću in v sosednjem Kučištu se vrstijo hiše kapitanov iz 18. in 19. stoletja s kamnitimi pročelji in vrtovi. Kuća Fisković iz 17. stoletja je današnjo podobo dobila leta 1836.
V zaselku Karmen nad Orebićem stoji cerkev z baročnim pročeljem z začetka 17. stoletja in baročno ložo, v bližini pa so srednjeveški grobovi.
Najvišji vrh Pelješca (961 m) in kulisa vsake razglednice Orebića. Vzpon iz kraja traja približno tri do tri ure in pol v eno smer, z vrha pa se ob jasnem dnevu vidijo Korčula, Hvar in Mljet.
Vaš popoln dopust se začne tukaj





