Prve sledi življenja v Crikvenici segajo približno v leto 2000 pr. n. št. V 1. stoletju je bila tu postaja na rimski cesti, Ad Turres, z delavnico keramike.
Zgodovina Crikvenice, Dramlja, Jadranovega in Selc je povezana z razvojem sosednjih srednjeveških mest Drivenik, Grižane, Bribir in Tribalj ter rodovitne doline Vinodol.
Vsako od teh mest je imelo pristanišče, ob katerem so nastajala ribiška naselja. Odlični ribiči in zidarji so vplivali na kakovost življenja, pa tudi na podobo mest v Vinodolu.
Današnja Crikvenica je nastala z izseljevanjem prebivalcev teh prenaseljenih okoliških mest. Ker ni bilo dovolj zemlje, so se Crikveničani obrnili k morju. Legenda pravi, da so se stari Crikveničani rojevali na ribiških mrežah.
V 19. stoletju je bila Crikvenica središče lova na plave ribe, predvsem sardele, v drugi polovici 19. stoletja pa se je razvila v klimatsko zdravilišče, priljubljeno pri avstro-ogrskem plemstvu.
Cerkev, ob kateri je Nikola IV. Frankopan v začetku 15. stoletja dal zgraditi samostan in ga predal pavlincem. Skupaj tvorita kulturno celoto ob ustju Dubračine.
Samostan ob ustju Dubračine, zgrajen v začetku 15. stoletja ob starejši cerkvi. Mesto je ime dobilo prav po tej cerkvi, »crikvi«, okoli katere se je razvila stara Crikvenica.
Najstarejši kulturni spomenik v Jadranovem, v zalivu Lokvišće, s pogledom na morje in gore.
Ozke ulice, kamnite hiše in majhni trgi ohranjajo duh ribiške Crikvenice. Najlepše si jih je ogledati počasi, pred večerjo.
Obmorska promenada povezuje zgodovino in vsakdanjik, ob njej pa so znamenitosti in spomeniki iz različnih obdobij.
Vaš popoln dopust se začne tukaj





